Fotogaleriji iz spusta 2008

SPUST PO LJUBLJANICI 2008

Rod Tršati Tur in Rod Bičkova skala iz Ljubljane organizirata kanuistično ekološko tekmovanje Spust po Ljubljanici.

Spust po Ljubljanici 2008 se bo zgodil v soboto 17. maja 2008. Zbor vseh udeležencev bo ob 9:00 na letališču v Podpeči. Sama prireditev se bo s piknikom zaključila v poznih popoldanskih urah na območju Ljubljane.

Tekmovanje je namenjeno starostnim kategorijam PP in Grče. Vsi udeleženci morajo biti na dan tekmovanja stari vsaj 16 let. Tekmuje se v enotni kategoriji. Ekipe so 2 ali 3 članske, vendar pa lahko ekipa uporablja samo dve vesli.

Zaželjeno je, da ekipa sama poskrbi za svoj kanu in za prevoz do Podpeči, vendar se bomo potrudili poskrbeti tudi za ekipe, ki nimajo te možnosti. Na voljo imamo nekaj kanujev, ki jih lahko odstopimo ekipam, ki bi se tekmovanja udeležile, pa nimajo lastnega kanuja, prav tako bomo poskusili poskrbeti za prevoz čim več kanujev. Smo pa letos za izposojo kanuja žal primorani zaračunati obrabnino v višini 5 EUR. Pri izposoji kanujev in prevozu le teh bodo imele prednost ekipe, ki se bodo javile prej.
Vsi udeleženci morajo obvezno nositi rešilne jopiče. Tudi jopičev imamo nekaj na zalogi in jih lahko posodimo, vendar pa je količina kljub vsemu omejena, zato prosimo ekipe, ki imajo možnost dobiti svoje rešilne jopiče, da poskrbijo same zanje. Seveda bodo imele tudi pri izposoji jopičev prednost ekipe, ki se bodo javile prej.

Na tekmovanje se lahko prijavite na telefonski številki 031/800-964 (Janez) ali po elektronski pošti dimthon@gmail.com. Na teh dveh naslovih dobite tudi vse nadaljne informacije. Ob prijavi sporočite tudi, če lahko sami poskrbite za opremo in za prevoz ali pa bi si radi izposodil kakšen kos opreme. Rok prijav je ponedeljek 12.5.2008.

Vsi polnoletni udeleženci morajo predložiti potrdilo, da tekmujejo na lastno odgovornost, mladoletni udeleženci pa morajo predložiti potrdilo, da tekmujejo na odgovornost staršev. Kdor tega potrdila ne bo predložil, se ne bo mogel udeležiti akcije.

Štartnina znaša 20 EUR za dvočlanske in 25 EUR za tročlanske ekipe. Štartnino je potrebno plačati do četrtka 15.5.2007. Na samem tekmovanju štartnine ne sprejemamo. Štarnino nakažite na:

DRUŠTVO TABORNIKOV ROD TRŠATI TUR

Zarnikova 3, 1000 Ljubljana

02017-0012006283

Kako se je vse skupaj začelo ?

V Rodu Tršatega Tura je bilo kanuarjenje vedno zelo priljubljen del taborniškega programa, naši člani pa so se v preteklosti redno udeleževali taborniških kanuističnih tekmovanj. To navdušenje je zajelo tudi nas mlajše člane in odločili smo se, da se tudi mi začnemo udeleževati takšnih tekmovanj. Toda glej ga zlomka, navdušenje nad kanuizmom je v taborniških krogih kar naenkrat splahnelo, vsa takšna tekmovanja so bila ukinjena, mi pa smo ostali brez udeležbe na njih.

Minilo je nekaj let …

Novih kanuističnih tekmovanj pa ni bilo na vidiku. In tako smo si rekli, da bi lahko mi pripravili nekaj takega. Padla je odločitev o pripravi kanuističnega tekmovanja in lotili smo se projekta z delovnim imenom Žaboplov. Stopili smo v kontakt s taborniki RBS iz Ljubljane, ki so nekoč že organizirali veslaško tekmovanje Spust po Ljubljanici in prišli do zaključka, da bi bilo najbolj smotrno prevzeti ime njihove akcije in nadaljevati prekinjeno tradicijo.

Zasnova je bila pripravljena in sledila je priprava akcije. Čas je hitro tekel in že smo se na lep sončen dan, v soboto 13. maja 2006 znašli v Podpeči.

Slika 1: Štart tekmovanja

Tekmovanje

Preskočimo uvodne formalnosti in že se najdemo na štartu tekmovanja. Devet ekip in spremljevalni čoln je v vodi čakajoč na strel iz štartne pištole. Za kakšno minutko štart prestavi močan veter, ki odpihne nekaj papirjev, ki jih nato ekipe pobirajo po celi Ljubljanici (kljub vsemu je to ekološka akcija). Nato se le žačne. Ekipe okrašene z maskotami se zapodijo po Ljubljanici, vmes pa še pridno gledajo naokoli, da bi čim temeljiteje prečistili reko odvečne nesnage. Na progi rešujejo še test o Ljubljanici, se pomerijo v vzvratni vožnji, prenašajo kanu po kopnem čez ovire in kažejo svojo (ne)spretnost s cikcakanjem v slalomu. Na Livadi oddajo množico nabranih smeti, nato pa se zapeljejo proti centru mesta. Tam se preveri še njihov spomin, ko se naberejo vse ekipe, pa se lahko začne hitrostna etapa.

Doživetja kontrolorjev na KT (avtor Tin)

Na kontrolno točko sva se z Piaggio ZIP-om, ki ima nadvse super pospeške pripeljala z nakaj minutno zamudo (seveda zvezde vedno zamujajo...hehe ). A sva na prvo ekipo čakala kar nekaj časa, ta čas pa sva izkoristila za postavitev bivaka. Ob tem sva spremljala neke nadobudne veslače v stilu Čopa in Špika in tako je čas hitreje minil. Ko so prve ekipe le prišle sva jih popeljala skozi progo in hkrati merila čas. Po opravljenem trdem delu sva se skupaj odpravila na piknik kjer sva se pošteno nažrla :)

Slika 2: KT4, spretnostna vožnja

Hitrostna etapa ali test mišic iz perspektive tekmovalcev (avtor Tanja)
Napeto je bilo že pred štartom, ko smo se tekmovalci postavljali v vrsto, v upanju, da so veslači v sosednjih kanujih dovolj vešči, da hitrostna etapa ne bo prerasla v wet T-shirt tekmovanje. Žal se je ob žvižgu piščalke / poku pištole izkazalo, da brez škropljenja ne bo šlo, ampak mokrota je bila hitro pozabljena, saj si je bilo treba izboriti ugoden začetni položaj. Nato se je začelo stiskanje zob. Vsake pol minute je bilo potrebno pogledati nazaj, kje so zasledovalci, hitrejši pa so tako ali tako bili ves čas pod budnim očesom, če bi slučajno naredili napako. Brez nesreč ni šlo in sosednji tekmeci so se med sabo onemogočili z zaletavanjem. Vztrajnost in bolečine v rokah so znali ceniti tudi turisti in Ljubljančani, ki so se zbrali ob bregovih in nas podpirali z vzkliki in mahanjem. Seveda bi bilo nevljudno, če veslači ne bi izkoristili priložnosti za počitek in pomahali nazaj. Še zadnji zavesljaji in prispeli smo na cilj, mokri in zadovoljni, da je konec muk. No, vsaj za eno leto, do takrat pa je še dovolj časa, da obiščemo fitnes in se pripravimo na naskok na prvo mesto.

Slika 3: Hitrostna etapa

Zaključek

Ekipe so se po zaključku vrnile na Livado ocenili smo še njihove maskote, nato pa so si lahko privoščili zaslužen počitek in se okrepili na pikniku. Vmes smo obdelali rezultate in kmalu je prišla na vrsto tudi razglasitev zmagovalcev in podelitev nagrad. Akcija je bila uspešno izpeljana in naš trud poplačan. Želeli bi si še kakšno ekipo več, vendar pa verjamemo, da bo z leti tudi število ekip naraslo. Sedaj pa preostane le še povabilo na Spust po Ljubljanici 2007, ki ga bomo, to sedaj že lahko rečem spet pripravili.

Odzivi udeležencev

Sašo Jenko, RST Domžale: Oživitev Spusta po Ljubljanici je zelo pozitivna. Žal ni bilo večjega števila ekip, da bi vse skupaj izpadlo še bolje. Dobro je mišljena kombinacija taborniških nalog, rekreacije in ekologije. Menim, da se akcija vsekakor mora obdržati.

Sašo

Meti Buh, RaR Ljubljana: Dokler se po toliko letih akcija ni ponovno zgodila, sploh nismo vedeli, kako zelo smo jo pogrešali. Organizatorji so se res potrudili in štimalo je vse – od kanujev do zaključnega piknika na bregu Ljubljanice. Še celo fletnega reševalca iz vode smo imeli J . Najboljša je bila seveda hitrostna etapa od Trnovskega pristana do Tromostovja z bojnimi vzkliki in navijači na mostovih. Zmagali so zasluženo stari mački, mi bomo pa še malo vadili za naslednje leto J.

Meti

Gašper Tumpej – Gapa, RST Domžale: Men je blo na spustu fuuulll zakon in upam da se drugo leto vidimo v večjem številu. Spust je odlična priložnost, da se taborniki pokažemo tudi v centru Ljubljane. Pohvala organizatorjem za res lepo taborniško tekmovanje!

Gašper